Ustavno-pravna spornost Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi
Prvi odstavek 32. člena Ustave RS določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadar koli vrne. Drugi odstavek 32. člena Ustave določa razloge, zaradi katerih se lahko ta pravica omeji in sicer; zagotovitev poteka kazenskega postopka, preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, zavarovanje javnega reda in interesi obrambe države. Določa tudi še, da se ta pravica lahko omeji samo z zakonom.
Vlada R Slovenije je dne 29. marca 2020 sprejela Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah ter prepovedi gibanja izven občin, zaradi, kot je pojasnjeno v odloku, zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, po katerem je do nadaljnjega prepovedano gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah v Republiki Sloveniji, prepovedan je dostop na javna mesta in površine v Republiki Sloveniji ter je prepovedano gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen če odlok (izjeme) ne določa drugače.
15. člena Ustave določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave in da je samo z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava, da sta zagotovljeni sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve in da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta Ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.
Izjemoma je dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju, vendar le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini.
Državni zbor izrednega stanja ni razglasil, posledično ni opredelil trajanja le tega torej uradno razglašenega izrednega stanja v državi ni in s tem tudi ne pravne podlage za omejevanje svobode gibanja. Vlada RS je sicer kot podlago za svojo pristojnost izdaje odloka navedla 2. člen in osmi odstavek 20. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS), vendar gre tem gre za sklicevanje na splošne pristojnosti vlade ter na določbo, da odločitev o izvajanju kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi sprejme vlada na obrazložen predlog pristojnega ministra.
Upoštevaje zgoraj navedeno je mogoče zaključiti, da obstaja verjetnost, da je Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, posledično pa tudi vse izrečene globe izrečene v zvezi kršitve navedenega odloka.